Ustvarjalni zagon članov ansamblov se izrisuje v sedemletnih ciklusih. Prvemu sedemletnemu obdobju raziskovanja slovenskih ljudskih glasbil in zvočil (od leta 1971; srednješolska leta) je sledilo obdobje oderskega predstavljanja ljudskih glasbil in pesmi, nato sedemletno obdobje raziskovanja in razvijanja glasovnih zmožnosti. V četrti sedemletki se je ansambel globoko vsidral v raziskovanje najglobjih skrivnosti zvoka in izročila ter oblikotvornosti frekvenčnega Univerzuma, ki je kot tenkočuten kompas v preteklosti prednikom narekovala prodiranje v transcendentalno "resničnost" sluha (ter drugih čutil) in zavesti in je pogojevalo obliko in vsebino ljudskih glasbil in pesmi ter njihovo tematiko. Zato pomeni igrati, peti, poslušati, raziskovati ljudsko izročilo spuščanje v bit zvoka, v središče nas samih, v srž narave, v psihofizične zmožnosti glasu, duha in telesa, iskanje arhetipskih struktur človekovih nadčasovnih sporočil. Ob poglabljanju raziskovanj občečloveških modrosti, ki jih je sodobni človek atomskega veka v veliki meri uspel pozabiti, a so zanj enako temeljnega pomena kot za človeka minulih obdobij, ansambel vstopa v peto obdobje delovanja, ki narekuje raziskovanje transcendentalne biti zvoka in izročila, pa tudi iskanje skupnih izvorov stilne in ljudske glasbene umetnosti preteklih stoletij in odkrivanje njune enovitosti, nadčasovnosti oziroma brezčasnosti človekovih zvočnih struktur in zavesti.  V inštrumentalnem duu ali skupaj v vokalno- inštrumentalnem triu so nastopili s predstavitvami ljudskih glasbil in pesmi slovenskega etničnega ozemlja po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, v Italiji in Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švici, na Nizozemskem, na Madžarskem, v Belorusiji, v ZDA in Kanadi, v Egiptu in Grčiji.